Novoletne zaobljube

Standardno

(objavljeno v Lisi, 29.12.2011)

Zaobljuba je odločitev, da bomo nekaj delali ali se obnašali drugače kot do zdaj. Kar pomeni, da nas nekaj kar zdaj počnemo onesrečuje ali pa vsaj mislimo tako. In prav na to slednje moramo biti pozorni pri doseganju novoletnih zaobljub. Kaj nas zares moti? Kaj bi res radi spremenili? Je to naša želja ali pričakovanje drugih?

Če gre za resno željo, jo moramo najprej spremeniti v cilj. Ni dovolj, da si želimo biti bolj srečni. Razčistiti moramo, kaj ta sreča pomeni – je to več časa zase, in če je, kje si ga bomo vzeli? je to več denarja – in če je, kje ga bomo zaslužili? je to več druženja – in  če je, s kom in kje se bomo družili?

Jasni cilji in izdelana strategija, kako jih doseči, močno olajšajo njihovo izpolnitev. Pomaga tudi, da so cilji merljivi, kar pomeni, da jih lahko ocenimo oziroma jih lahko ovrednoti tudi zunanji opazovalec (prijateljica namreč ne more oceniti vašega občutka sreče, to je nekaj, kar čutite le vi).

Bolje je izbrati en realen cilj, kot pa narediti cel spisek, ki ga potem ne bomo izpolnili. Če je cilj obsežen, ga lahko razdelimo na manjše cilje: če želimo shujšati, to vključuje drugačne prehranjevalne navade in večjo telesno aktivnost, toda to pomeni drugačen odmor za kosilo, drugačen nakup hrane, spremenjen urnik in podobno. Skušamo vizualizirati, kako bo izgledal naš dan. Ne omejujte se s tem, kako naj bi bilo. Poskrbite, da vam bo vseeno prijetno, saj boste sicer hitro opustili nova vedenja. Časovne omejitve si postavljate sami, zato bodite pri tem realni. Ne hitite, nikamor se ne mudi!

Kaj pa če vam nov način ni všeč? Odločitve za spremembe so pomembne, toda ne dokončne – vedno se lahko na novo odločimo ali se vrnemo nazaj k starim načinom. To ni nujno korak nazaj. Morda smo mislili, da si nečesa želimo, ko pa smo to dobili, nam ni več všeč. Zakaj si ne bi bili všeč takšni kot smo? Zakaj bi počeli stvari samo zato, ker so všeč drugim? Dovolite si biti drugačni in si sebično privoščite tisto, v čimer uživate!

 

Pot do uspeha:

Večina ljudi opusti dobre želje v prvih treh tednih januarja. Da ne bi bili tudi vi eden izmed njih, si pri zastavljanju cilja pomagajte z naslednjimi koraki:

1. zastavite si realen, uresničljiv, merljiv cilj
slabo: shujšala bom 14 kg
dobro: v januarju bom shujšala 3 kg
2. cilj naj bo pozitivno in natančno zastavljen
slabo: ne bom toliko lenarila
dobro: televizijo bom gledala le zvečer
3. izogibajte se perfekcionizmu:
slabo: vsak dan bom telovadila
dobro: na telovadbo bom šla enkrat na teden, če mi bo všeč pa morda še večrat
4. poiščite alternative dejanjem, ki jih želite spremeniti
slabo: ne bom hodila na odmore, da ne bom kadila
dobro: med odmorom se bom sprostila tako, da bom prelistala revijo
5. pričakujte težave in bodite nanje pripravljeni, en neuspeh še ne pomeni, da je vsega konec
slabo: dva tedna sem zdržala, včeraj pa sem za večerjo pojedla kup sladkarij, konec diete, vse sem zamočila
dobro: šele po dveh tednih sem naredila napako, zdaj vidim, da ne smem preskočiti večerje in moram imeti doma zdrave prigrizke
6. poiščite podporo prijateljev
slabo: nikogar ne smem obremenjevati s svojimi težavami
dobro: moram nekomu povedati, da mi bo stal ob strani v trenutkih šibkosti
7. razčistite vzroke za spremembo
slabo: moram poskrbeti za svoje zdravje in nehati kaditi
dobro: hočem nehati kaditi, ker nočem biti odvisna, nočem smrdeti in zapravljati časa in denarja
ali
slabo: moram zgladiti odnos s svojo mamo, da se ne bova več kregali
dobro: jaz sem svoja ženska in mama svoja, se pač ne strinjava glede mojega življenja, ampak gre zame in moje želje; razumem, da se ne strinja, kljub temu bom naredila po svoje

10 največkrat prelomljenih novoletnih zaobljub (vir: revija Time, jan. 2011):

–       Shujšal bom in se spravil v boljšo formo
–       nehal bom kaditi
–       naučil se bom nekaj novega
–       jedel bom bolj zdravo in redno
–       zmanjšal bom svoj dolg in več varčeval
–       preživel bom več časa z družino
–       potoval bom v nove kraje
–       ne bom pod takšnim stresom
–       ukvarjal se bom s prostovoljstvom
–       pil bom manj alkohola

Zgodovina zaobljub:

Zaobljube izvirajo iz davnega 153. leta p.n.š. Rimski bog Janus, ki ima dva obraza, je lahko gledal hkrati naprej in nazaj – zato je postal simbol za opuščanje starih navad in sprejemanje novih načinov. To so zaznamovali tudi z obdarovanjem. Celo ime januar izvira iz njegovega imena – kot prvi mesec v letu je njegov zaščitnik bog z dvema obrazoma, ki vidi hkrati v preteklost in prihodnost, bog spremembe in varuh vrat in vhodov.

Praznična depresija

Standardno

Članek na www.vizita.si:

Praznična depresija

Praznične dni bodo mnogi preživeli z nasmehom na ustih, v družbi prijateljev in svojih najbližjih, veliko ljudi pa se v tem času srečuje tudi s stisko in žalostjo. Kako si v tem primeru pomagati, smo se pogovarjali s psihoterapevtko dr. Tino Bončino

Prazniki, predvsem božično-novoletni, naj bi bili čas za družino, za prijatelje in dobrodelnost. Čas veselja, druženja, miru in spokojnosti. Za večino morda res, za mnoge pa ne, ob tem pravi Tina Bončina, dr. med., psihoterapevtka transakcijske analize, in dodaja, da je za nekatere ljudi to obdobje izjemno težko. V intervjuju preberite, zakaj je tako, kako si lahko v takem primeru pomagamo in kako preženemo slabo voljo!

Katere težave so najpogostejši vzrok, da se nekdo v času praznikov znajde v stiski?

Za nekatere je obdobje praznikov zelo težko. Pri sebi delajo obračune s preteklim letom, bojijo se pomanjkanja denarja, soočijo se z žalostjo in osamljenostjo, skrbi jih novo leto in težave, ki jih bo prineslo. Povsem normalno je, da ob zaključku nekega obdobja – in v tem primeru je to iztek koledarskega leta – povzamemo dogodke, ocenimo stanje in naredimo nove načrte. Zavemo se, kaj nam je uspelo narediti in česa ne. Kadar je neuspehov več kot uspehov, seveda lahko to človeka potre. Najpogosteje tudi razmišljanju o neuspehih namenimo več časa kot o uspehih.

V času, ko je tudi svet v ekonomski krizi in krizi vrednot, pa je prihodnost še bolj negotova kot sicer. Finančna situacija, ki sicer zadostuje za zadovoljivo življenje, lahko med prazniki, ko nas bombardirajo z oglasi in ugodnimi priložnostmi, in ko naj bi obdarovali ljudi, ki jih imamo radi, postane problem. Tudi pogostitve, obiski ali druženje ob kuhanem vinu precej stanejo.

Po drugi strani pa so tu praznovanja z ljudmi, ki so sicer naši sorodniki, toda imamo z njimi nerazrešene konflikte. Želimo se izkazati, dokazati in ne pustiti, da nas prizadenejo. Včasih je že sam stres priprave praznične večerje dovolj, da smo na robu – postanemo vzkipljivi, razdražljivi, nadzorujemo malenkosti, ki so drugim nepomembne.

Kdaj govorimo o praznični depresiji?

Praznična depresija ni posebna oblika depresije. Je pogovorni izraz. Je pa res, da se med prazniki poveča pojavnost depresije. Še posebno pri osamljenih, vase zaprtih ljudi. Pa tudi pri tistih z visokimi pričakovanji, pri preobremenjenih, pri tistih, ki imajo na praznike slabe spomine ali so ravno v tem času utrpeli hujšo izgubo.

Kako jo prepoznamo?

Za depresijo so značilni žalost, črnogledost, pomanjkanje volje, nesposobnost čutiti zadovoljstvo, sprememba apetita, motnje spanja (nespečnost in pretirano spanje), težave s spominom in koncentracijo …

Z darili ne obremenjujte pretirano svoje denarnice, kajti najlepša darila so tista, ki ne stanejo celo premoženje, temveč so dana iz srca. (Foto: iStockphoto)

Kako preprečimo, da bi se nam to zgodilo?

Predvsem je pomembno, da preverimo in prevetrimo svoja pričakovanja. Kaj bi radi doživeli med prazniki? Se družili, pili, plesali, morda obdarovali pomembne bližnje ali se spočili, odšli na krajše počitnice. Kaj od tega je realno in kaj si lahko privoščimo? Ko si izdelamo neki okvirni načrt, se organiziramo tako, da ga lahko izpeljemo. Ne zapravljamo preko zmožnosti, podarimo si čas zase, za užitek. Ne smemo podcenjevati tudi vpliva prekomernega hranjenja in pitja ter pomanjkanja gibanja in svežega zraka. Zakaj se ne bi s prijatelji dobili raje zunaj na izletu ali sprehodu? Vzpostavite novo tradicijo, ne omejujte se s pričakovanji drugih.

Kako naj se oseba v stiski sooči s svojimi težavami? Si lahko kako pomaga sam? Na kakšen način?

Oseba v stiski si do neke mere lahko pomaga sama: lahko postane malo bolj ”sebična”, lahko se posveti bolj svojim željam in potrebam ter se ne ozira na pričakovanja drugih. Ni potrebno biti ”priden” in delati vse tako, kot so nas naučili, kot naj bi se spodobilo. Lahko si izberemo svoj način. Ne nazadnje prazniki trajajo približno dva tedna, nato pa se vse vrne na običajne tirnice.

Pri osamljenosti pomaga, da gremo med ljudi. V tem času je obilo možnosti za druženje na prireditvah, razstavah, koncertih ipd. Poiščimo prijatelje, znance, sorodnike, ki jih imamo radi. Z darili se ni treba tako obremenjevati, najlepša darila so namreč komplimenti – če si ne moremo privoščiti, da darilo kupimo, lahko napišemo, kaj pri bližnjem cenimo ali morda opišemo neki lep skupen spomin. Prav gotovo bo tako darilo shranil za vedno.

Na koga vse se sicer lahko obrnejo?

Najprej se lahko pogovorimo z nekom, ki nam je blizu in s katerim smo lahko iskreni. Pomembno je, da povemo, kaj čutimo, pa čeprav se nam zdijo včasih naša čustva grozna. Ko so enkrat izrečena na glas, niso več tako grozna. Prijatelji nas imajo radi, tudi ko se slabo počutimo. Včasih si ljudje mislijo, da ne želijo nikogar obremenjevati s svojimi težavami. Toda če bi bila situacija obratna, bi z veseljem prisluhnili prijatelju v stiski in mu pomagali po najboljših močeh. To ne bi bila obremenitev.

Če simptomi postanejo tako hudi, da začnejo vplivati na kakovost življenja in človeka ovirajo pri vsakdanjem funkcioniranju, je čas, da se ta posameznik oglasi pri strokovnjaku – najprej naj bosta to lečeči zdravnik in psihoterapevt, po potrebi tudi psihiater.

 

Božična družina

Družite se s tistimi, ob katerih se dobro počutite, z zoprneži pa preživite le najnujnejše. (Foto: iStockphoto)

Za vse, ki ste v teh dneh zaskrbljeni in nejevoljni, pa psihoterapevtka dr. Tina Bončina ponuja 8 korakov, kako preprečiti slabo voljo:

1. Umirite svoja pričakovanja, naj bodo realna.

2. Ne delajte preveč! Utrujeni ne boste mogli uživati.

3. Ne zapravljajte brez glave! Do včeraj ste živeli povsem OK, brez vsega tega.

4. Pojdite ven na sprehod in preženite slabo vest, ker ste se preveč najedli ali napili.

5. Spomnite se na tiste, ki niso z vami. Brez slabe vesti – tudi oni bi si želeli, da uživate!

6. Družite se s tistimi, ob katerih se dobro počutite. Z zoprneži preživite le najnujnejše.

7. Odpočijte si in se razvajajte! (Vsaj en dan! Bo šlo?)

8. V preteklosti ste prebrodili že marsikatero krizo – spomnite se kako in uporabite isto strategijo.