Starševske prepovedi

Standardno

Med odraščanjem od staršev dobivamo sporočila, ki so podlaga za “pravila” po katerih živimo. Nekatera opisujejo, kaj lahko počnemo – to so dovoljenja, nekatera pa česa ne smemo  – to so prepovedi.
Seveda so bolj omejujoče slednje, zato jih bom podrobneje predstavila.

Starševske prepovedi so sporočila razočaranja, frustacij, tesnobe in jeze, ki lahko izvirajo iz določene starševske boleče vsebine in jih prejmemo večinoma od rojstva do 7. leta. Pogosto gre za preprosto ljubosumje starša do otroka. Na podlagi te prepovedi (sporočila) bo otrok dosegel neko odločitev.  Prepovedi so lahko izražene neposredno, sporočene z vzgledom, podkrepljene s strouki za določena vedenja, lahko pa gre tudi za otrokove narobne interpretacije določenih dogodkov ali fantazij.
Nasprotna od prepovedi so dovoljenja, ki pa ne povzročajo večjih težav, zato se tokrat posvečam predvsem prvim.

Poznamo 12 glavnih prepovedi oziroma dovoljenj. Danes poglejmo eno izmed njih:

Ne smeš uspeti!
To sporočilo lahko posredujejo starši, ki ne znajo prenesti uspeha. Lahko ga posredujejo tudi sorojenci, ki uspeh zaničujejo. Lahko pa tudi učitelj, ki ima v razredu svojega favoriziranega učenca. Otroci tako lahko doma pogosto slišijo “Misliš, da si boljši od nas, kaj ne!? Boljši od tvoje lastne družine?” Oče lahko na primer meče na koš s sinom, in ko ta začne zmagovati, oče jezno prekine igro in oddide. S tem sporoča: “Ne smeš biti boljši kot jaz.”
Podobno sporočilo ima tudi pretirana težnja po popolnosti: “Ničesar ne narediš zares dobro!” Ali pa v primeru, ko otrok naredi nekaj po svoje in izpade sicer super, toda starš si je zamislil stvar popolnoma drugače: “Pa kaj je narobe s tabo!?” Tako bo otrok začel razmišljati v okvirih: “Ne smem tega…”, s čimer bo njegov uspeh takoj postavljen pod vprašaj. Tudi pretirano kritiziranje ne-odličnih ocen povzroči podoben učinek, saj otrok lahko zaključi: “Nisem popoln, zato ne morem uspeti.”

Ti ljudje značilno kot odrasli skoraj dosežejo svoj cilj, nato pa v zadnji minuti naredijo nekaj, kar jim spodnese zaupanje vase in jim prepreči, da bi dosegli svoj cilj. Tako ne zaključijo študija, čeprav jim manjkata dva izpita in diploma. So vedno pomočniki direktorja, nikoli vodilni v podjetju. Na tekmovanju so vedno drugi ali pa briljirajo med kvalifikacijami, nato pa izpadejo “po neumnosti” (zakaj se ob tem vedno spomnim na slovensko košarkarsko reprezentanco?)

Pogosta zgodba, ki se konča s takšno prepovedjo, je tudi zgodba o finančnem vzponu: starš iz revne družine se zaposli že med srednjo šolo, ki je zato nikoli ne konča. S trdim delom in predanostjo ustvari svoje podjetje, ki je zelo uspešno. Z zasluženim denarjem izšola svoje otroke v najboljših šolah. Hči pokaže veliko nadarjenost. Ko se izkaže, da bi ga lahko v poslih presegla, postane njegovo ego stanje Otroka nanjo ljubosumno. Čeprav jo verbalno še naprej vzpodbuja, pa neverbalno sporoča, da “Ne sme uspeti!” Hči bo tako na enem od zadnjih izpitov zmrznila ali bo “pozabila” oddati seminar pravočasno ali pa bo preprosto zbolela.

Pomembno je, da se zavedamo, da starš otroka ne prisili, da sprejme prepoved. Otrok se to sam odloči, zato mora tudi sam odločitev spremeniti. To je eden izmed ciljev terapije: prepoznati prepoved in jo spremeniti v dovoljenje. Zadeva se zakomplicira, kadar so prepovedi prepletene ali pogojene z gonili. Ob pomoči terapevta pa seveda lahko predelate tudi to.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s