Zeliščna spirala ali kako se sprošča psihoterapevt?

Standardno

Končno sem naredila zeliščno spiralo. Sosed mi je doniral odpadne opeke, pripeljala sem ogromno skalo za sredino, vložila eno popoldne in voila! Spirala stoji! (Pa muskelfiber imam tudi.)

Vrtnarjenje je moja delovna terapija. Omogoča mi, da se sprostim, preusmerim misli, delam z rokami in občudujem rezultat. Uči me potrpljenja in me opominja na male podrobnosti iz narave.

Kaj pa ti počneš za svojo dušo?

Nekoga moraš imeti rad

Standardno

Ivan Minatti, roj. 22.3.1924

Nekoga moraš imeti rad                                             

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
– nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
– kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
– če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
– koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled –
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

Referenčni okvir

Standardno

Izraz opisuje našo podobo sveta – gre za skupek vseh naših prepričanj, izkušenj in pričakovanj, na podlagi katerega vidimo in dojemamo svet okoli sebe. Lahko pa povzroči ravno nasprotno: prepreči nam, da bi videli in dojeli svet objektivno. Tako žal včasih deluje bolj kot filter realnosti in ne kot okvir.

Referenčni okvir je kot nek notranji zemljevid sveta. Večinoma deluje na nezavedni ravni. Pojem je uvedla Jacqui Lee Schiff s sodelavci že leta 1975. Koncept je izredno pomemben za razumevanje in obravnavo psihodinamike posameznika ter posledično za razumevanje njegovih odnosov in transakcij. Posameznik namreč filtrira zunanje in notranje dražljaje tako, da se skladajo z njegovim referenčnim okvirom. Z drugimi besedami, stvari dojema ali celo popači tako, da se ujemajo z njegovo podobo sveta.

npr. Jaka opiše dan: “Naporno je bilo. Veliko smo hodili, malo smo se ustavljali. Nihče se ni želel pogovarjati.”
Vojko ima svoj opis: “Odlično je bilo. Videli smo veliko stvari, odmori niso bili predolgi. Nihče ni težil z nepotrebnim klepetom.”

Otrok se rodi brez referenčnega okvirja, ima pa že sposobnost, da dojema določene dražljaje kot prijetne in druge kot neprijetne. To dojemanje je osnova za izgradnjo referenčnega okvirja. Starši z vzgojo pomagajo otroku zgraditi njegov referenčni okvir, kot odrasel pa ga človek razvija sam. Zaradi pomanjkanja izkušenj lahko otrok verjame katerikoli definiciji, ki mu jo ponudimo. Ko enkrat takšni definiciji zaupa, se bo ravnal po njej in jo branil. Težko bo verjel nasprotno. V tem smislu referenčni okvir teži k vzdrževanju ravnotežja. Kar pomeni, da če se bo nekdo soočil z realnostjo, ki bo ogrozila te definicije, bo raje prilagodil ali redefiniral realnost, kot pa da bi spremenil definicijo. Iz tega je razvidno, da je referenčni okvir rigidna struktura, ki je precej odporna na spremembe.

Rigidnost ima lahko precej neprijetne posledice: tako starši ne opazijo, da se otrok drogira, ker so prepričani, da on ni takšen. Žena ne opazi, da jo mož vara, ker zaupa v njegovo zvestobo. Fant v družbi ne opazi, da se nihče več ne želi biti z njim, ker preveč vsiljuje svoja mnenja.

Lahko sklepamo, da kadar sta naš referenčni okvir in objektivna realnost skladna, nimamo večjih težav. Kadar pa pride do neujemanja imamo dve poti: ali prilagodimo realnost ali pa referenčni okvir. S prvo spreminjamo okolico, z drugo sebe.

Depresivni? Aplikacija vam lahko pomaga!

Standardno

Poznamo aplikacije, ki vam pomagajo hujšati, teči, dvigovati uteži… To ni nič novega. Kako dobro pa poznate tiste, ki vam pomagajo k boljšemu počutju?

Pri terapiji anxioznosti, paničnih napadov, odvisnosti ali depresije pogosto pomaga dnevnik počutja. To je dnevnik, kamor si posameznik beleži aktivnosti in oceni pričakovano in realno počutje, tesnobo, razpoloženje. Beleži si lahko tudi misli, ki se mu ob tem porajajo, s kom je preživel čas, koga je srečal, kje je bil, stopnjo stresa, ki jo je čutil. Skratka vse kar lahko vpliva na človekovo stanje. Do danes je moral vsak sam izdelati svoj dnevnik, pri tem si je lahko pomagal z vzorci. Toda ker smo v iDobi, zdaj za to obstajajo aplikacije (predvsem za telefone).

Od uporabe aplikacije seveda ne boste srečni, vam bo pa pomagala k boljšemu uvidu v bolezen. Ob beleženju imate tudi možnost, da prepoznate svoje vzorce, predvidite stresne situacije, se soočite z negativnimi avtomatskimi mislimi… Dnevnik koristi tudi zdravniku, ker tako bolje vidi, kje so prevladujoče težave,  vodilne simptome, preveri ustreznost terapije in morda dobi novo idejo za zdravljenje.

Na voljo imate obilo aplikacij, žal pa so zaenkrat vse v angleščini. eCBT Mood sledi razpoloženju in vas vodi po principih kognitivno vedenjske terapije. MoodPanda ima malo širši pristop in je precej bolj luštna: vključuje tudi forum, primerjavo z drugimi obolelimi, grafične prikaze in možnost pošte (pa še zastonj je!) V primerjavi z  njo je iDepression bolj pust, ima pa možnost sledenja zdravilom, kar je tudi pomembno. Podoben je tudi Mood Journal, ki ima posebno kategorijo tudi za bipolarno motnjo razpoloženja.

Pri tesnobi, kjer so pomembne relaxacijske vaje in dihanje, aplikacij kar mrgoli: meni je bil všeč Headspace, ki vodi meditacijo po korakih, pa Breathing Zone, ki te uči dihanja, pa Relaxophilia AmbiScience, ki ponuja različna sproščanja, različne bele šume in vas lahko vodi tudi v spanec. Sprva se mi je zdelo nenavadno, da ni nobenih preusmeritvenih vaj, nato pa sem ugotovila, da so praktično vse igrice (še posebej miselne!) distrakcija. Izbira je ogromna!

Kot ponavadi zadeva ne bo odgovarjala vsakomur, verjamem pa da bo nekaterim olajšala bolezen. Lahko si tudi mislim, da bo to lahko postal del komunikacije z zdravnikom, saj mu boste podatke enostavno poslali in vam bo lahko odgovoril. Aplikacije namreč niso rezervirane le za psihiatrične težave. Nasprotno! Lahko tudi sledite ravni sladkorja v krvi, kroničnim bolečinam v križu, kako pogosto dojite svojega dojenčka… Celo za Alzheimerjevo bolezen so iznašli pripomoček, ki posamezniku pomaga beležiti pomembne spomine- zdaj si mora le še  zapomniti, kam je dal telefon.

😉

Online psihoterapija

Standardno

Včasih ne moremo do psihoterapevta. Potujemo, nimamo prevoza, ne stanujemo v istem kraju… Ampak  lahko se vidimo in pogovarjamo po internetu. Vse kar potrebujete je računalnik s kamero, prijavo v Skype in že lahko začnemo. Psihoterapija je glede tega kar priročna, priznam.

Sprva sem bila malo skeptična, če se bo stvar obnesla. Ne le da se je obnesla, temveč super deluje. Seveda je dobra povezava nujna, ampak to zaenkrat sploh ni bil problem. Imela sem pomisleke, če bom lahko v 2D tehniki enako “brala” neverbalno komunikacijo. Brez potrebe. Priznam, da mi je ljubše, če se najprej vidim v živo in šele nato po računalniku, toda bistvene razlike pri delu ni.

Kolegi so bili precej skeptični do takšnega psihoterapevtskega pristopa. Nekaj jih je bilo mnenja, da ne upoštevam pravil o izvedbi terapije. Saj sem tudi sama omahovala zaradi tega. Potem pa se je pojavila situacija, ko ni šlo drugače in “premiera” je bila odlična! Še posebej so bili zadovoljni tisti klienti/pacienti, ki so bili na izobraževanju ali izpopolnjevanju v tujini, ker ni bilo potrebno prekiniti stikov zaradi odsotnosti. In to je najpomembnejše. Nenazadnje je najbolj zdravilen sam odnos in ne prostor za izvajanje.

Svet ni eden. Svetova sta dva.(©Pristop)