Referenčni okvir

Standardno

Izraz opisuje našo podobo sveta – gre za skupek vseh naših prepričanj, izkušenj in pričakovanj, na podlagi katerega vidimo in dojemamo svet okoli sebe. Lahko pa povzroči ravno nasprotno: prepreči nam, da bi videli in dojeli svet objektivno. Tako žal včasih deluje bolj kot filter realnosti in ne kot okvir.

Referenčni okvir je kot nek notranji zemljevid sveta. Večinoma deluje na nezavedni ravni. Pojem je uvedla Jacqui Lee Schiff s sodelavci že leta 1975. Koncept je izredno pomemben za razumevanje in obravnavo psihodinamike posameznika ter posledično za razumevanje njegovih odnosov in transakcij. Posameznik namreč filtrira zunanje in notranje dražljaje tako, da se skladajo z njegovim referenčnim okvirom. Z drugimi besedami, stvari dojema ali celo popači tako, da se ujemajo z njegovo podobo sveta.

npr. Jaka opiše dan: “Naporno je bilo. Veliko smo hodili, malo smo se ustavljali. Nihče se ni želel pogovarjati.”
Vojko ima svoj opis: “Odlično je bilo. Videli smo veliko stvari, odmori niso bili predolgi. Nihče ni težil z nepotrebnim klepetom.”

Otrok se rodi brez referenčnega okvirja, ima pa že sposobnost, da dojema določene dražljaje kot prijetne in druge kot neprijetne. To dojemanje je osnova za izgradnjo referenčnega okvirja. Starši z vzgojo pomagajo otroku zgraditi njegov referenčni okvir, kot odrasel pa ga človek razvija sam. Zaradi pomanjkanja izkušenj lahko otrok verjame katerikoli definiciji, ki mu jo ponudimo. Ko enkrat takšni definiciji zaupa, se bo ravnal po njej in jo branil. Težko bo verjel nasprotno. V tem smislu referenčni okvir teži k vzdrževanju ravnotežja. Kar pomeni, da če se bo nekdo soočil z realnostjo, ki bo ogrozila te definicije, bo raje prilagodil ali redefiniral realnost, kot pa da bi spremenil definicijo. Iz tega je razvidno, da je referenčni okvir rigidna struktura, ki je precej odporna na spremembe.

Rigidnost ima lahko precej neprijetne posledice: tako starši ne opazijo, da se otrok drogira, ker so prepričani, da on ni takšen. Žena ne opazi, da jo mož vara, ker zaupa v njegovo zvestobo. Fant v družbi ne opazi, da se nihče več ne želi biti z njim, ker preveč vsiljuje svoja mnenja.

Lahko sklepamo, da kadar sta naš referenčni okvir in objektivna realnost skladna, nimamo večjih težav. Kadar pa pride do neujemanja imamo dve poti: ali prilagodimo realnost ali pa referenčni okvir. S prvo spreminjamo okolico, z drugo sebe.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s