Bigoreksija

Standard

Bigoreksija spada med motnje hranjenja. Pojavlja se pri moških od poznih mladostniških let dalje, predvsem pri tistih ki imajo slabo samopodobo. Poleg tega razvijejo tudi motnje telesne sheme, vse želijo imeti pod nadzorom. Nekateri motnjo označujejo kot nasprotno anoreksiji – glede na vnos hrane je to sicer res, toda gre za enako pogojevanje ljubezni. Njihovo mnenje o sebi namreč temelji na pogoju: “Le če bom dobro izgledal in bil možat, bom vreden ljubezni.” Tako se v nekem trenutku odločijo, da bodo naredili nekaj zase in začeli bolje skrbeti za svoje telo, da bodo postali “pravi moški”.

Sprva gre le za pogoste obiske fitnesa, nato sledi sprememba diete (močno povečajo prosteinski vnos). Z redno vadbo pa lahko dosežejo le določeno količino mišične mase, zato začnejo jemati anabolne steroide. Ker preživijo toliko časa pri skrbi za telo in hrano, jim ne ostaja veliko časa za druženje ali druge hobije. Vedno bolj se socialno izolirajo, so osamljeni v svojem načinu življenja, kar še dodatno okrepi njihovo napačno prepričanje in poveča napore za lepo telo. Zaradi pretirane samokritičnosti niso nikoli zadovoljni s seboj in se vedno bolj ženejo k vadbi. Več ur dnevno razmišljajo samo o režimu prehrane in aktivnosti, pogosto se opazujejo v ogledalu. Popolnoma so preokupirani s tem. Tako ne pridejo na praznovanje rojstnega dne, na prijateljevo poroko, ne potujejo… saj bi to zmotilo urnik vadbe. Celo bolezen jih ne ustavi, kar je seveda izredno nevarno, saj takrat zlahka pride do poškodb. Pravikoma si vso hrano pripravljajo sami, saj imajo le tako lahko dober nadzor nad vnosom. Kadar si hrane ne morejo pripraviti sami, je to zanje velik stres. Tesnobo in nervozo čutijo tudi, če zaradi nekih zunanjih razlogov preskočijo vadbo.

Pri vsem tem pa s svojim videzom niso zadovoljni. Tako se ne oblačijo v tesne majice, da bi poudarili svojo izklesanost, temveč skušajo telo skriti pod ohlapnimi, nevpadljivimi oblačili. Gre popačeno sliko svojega telesa (enako kot pri anoreksiji). Ker te motnje ne prepoznajo, tudi redko poiščejo pomoč strokovnjaka. Če že pridejo do zdravnika, je to zanje osebni poraz, kar seveda oteži zdravljenje. Pogosto so vzrok za obisk zdravnika stranski učinki anabolikov: motnje erektilne funkcije, agresija, ginekomastija, akne in depresija.

Drugo ime za motnjo je mišična dismorfija (popačena podoba lastnih mišic). Motnjo lahko zdravijo psihiatri, psihoterapevti, klinični psihologi. Najboljše rezultati zdravljenja so zaenkrat s kombinacijo edukacijskih in psihoterapevtskih metod. Za prepoznavanje slabih vedenjskih vzorcev in spremembo dnevnega ritma je zelo primerna kognitivno vedenjska terapija. Ker gre tudi za pomanjkanje uvida v lastne težave, je potrebno zraven tudi veliko motivacije.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s