Antidepresivi – zdravila ali le kemija?

Standardno

Vedno bolj pogosto naletim na odpor do jemanja zdravil. Nenavadno je, da ne gre za odpor do vseh zdravil: analgetiki, antibiotiki, razni zvarki za dvig odpornosti ipd. so na OK seznamu, vse kar bi pomagalo k boljšemu psihičnem stanju pa je na črni listi. Zakaj? “Nočem kemije v sebi!” je eden od izgovorov. Dobro. Seveda se strinjam, da je najbolje, če se lahko zdravilom izognemo. To je bil eden od razlogov, da sem se odločila za psihoterapijo. Spremembe življenskega sloga in prevetritev svojih nazorov in vedenj so odlična pot do zdravja. Potem so pa tu še nekatera posebna stanja.

Poglejmo na primer težjo depresivno epizodo – človek ne more vstati iz postelje, umika se pred svetom, dvomi vase, se zanemarja, slabo spi… Če zraven še misli na smrt, je seveda indicirano bolnišnično zdravljenje, v obeh primerih pa bo moral jemati antidepresive. Kar nekaj pacientov pa premaguje te težave ob ambulantnem zdravljenju. Pogosti so primeri, ko takšni pacienti ob prvem izboljšanju že prenehajo jemati zdravila, češ da je to “strup” in da je to “umetno zdravje”, da to “niso oni, temveč le zdravilo”. Pa je to res?

Najbolj pogosto predpisani antidepresivi so SSRI= selektivni inhibitorji ponovnega prevzema serotonina. Zveni učeno, toda razlaga je preprosta. Za boljše razumevanje jo bom še poenstavila: serotonin je nevrotransmiter za “dobro razpoloženje” in pri depresiji ga je premalo, zato zdravila povečajo učinek te male količine tako, da ga zadržijo dlje časa v sinaptični špranji, da lahko dlje časa učinkuje. Rezultat? Kot da bi imeli več serotonina, ki vam tako dvigne voljo in razpoloženje. Se pravi, ne gre za kemijo, ki bi se vezala na receptorje (tako kot delujejo droge), temveč gre za snov, ki okrepi delovanje vašega lastnega nevrotransmiterja – kot nekakšen ojačevalec in ne kot strup. Najnovejše raziskave so celo pokazale, da zaradi podaljšanega delovanja serotonin sproži nastanek novih celic v področju hipokampusa – to je področje možganov odgovorno za učenje in spomin. Kar pomeni, da se depresivni pacienti lahko naučijo novih vedenj in prepoznajo nove izkušnje ter jih ločijo od prejšnjih, ki so jim povzročale ne-srečo.

Druge motnje ali bolezni, ki se lažje pozdravijo ob antidepresivu so tudi anksioznost, panični napadi in obsesivno-kompulzivne motnje. Poudarek je na LAŽJE. Vsa ta stanja potrebujejo tudi psihoterapijo. Tabletka namreč ne pozdravi odnosa ali slabe samopodobe. Tabletka samo opremi človeka z nekaj volje in energije, da svoje težave začne reševati. Meni je všeč primerjava z berglo – uporabljaš oporo, dokler ponovno ne hodiš sam. V tem ni nič strašnega.

Pa da ne bo kdo narobe razumel: ne zagovarjam jemanja zdravil za vsako ceno in ne zagovarjam zdravljenja samo z antidepresivi, ko enkrat na mesec vidiš zdravnika za 5 minut. Zagovarjam pa jemanje zdravil, kadar zdravnik oceni, da jih potrebujete. Nenazadnje tudi antibiotikov ne zavrnete ali se izgovorite, da teh strupov ne boste vnašali v svoje telo?!

Advertisements

5 thoughts on “Antidepresivi – zdravila ali le kemija?

  1. Najbolj hecno je, da največji nasprotniki zdravil najlažje pogoltnejo RAVNO antibiotike… Verjetno najslabše “zdravilo”, kar jih je kdaj bilo (takoj po puščanju krvi).

    Všeč mi je

  2. Ja, blažje okužbe z bakterijami se lahko tudi “odleži” in jih bo telo samo premagalo. Ne glede na škodo (”collateral damage”), ki jo antibiotik povzroči, pa je korist pri večini okužb še vedno večja.

    Všeč mi je

  3. Tole infografiko sem iskala kak teden. Levo spodaj… Jasno, v izjemnih situacijah vzameš AB, tako zlahka, kot se jih dobi, pa jih ni za jemat, ker se žal posledice jemanja AB kažejo kasneje – in jih je težko prepoznati po vzorcu vzrok-posledica.
    http://www.wired.com/magazine/2011/09/mf_microbiome/

    Še enkrat poudarjam: nimam nič proti zdravilom, ne verjamem v raznorazne njuejdžerske paranoje, nisem proti cepljenju… samo tako kot ne verjamem v popularne bajke o zdravju, ne verjamem niti v vse, kar bi rada farmacija / medicina, da verjamem – samo zato, ker je njim tako lažje.

    Všeč mi je

  4. Super infografika! Hvala, Tjaša! Res smo ekosistem na dveh nogah.
    Glede AB- v interesu farmacevtskih firm je, da jih pojemo čim več. Toda ne deli veliko ljudi tvojega mnenja o varčevanju z njimi: skoraj nihče si ne vzame desetih dni, da odleži angino, kaj šele več kot dveh tednov za pljučnico. Po moji empirični oceni približno polovica ljudi niti ne želi več jemati AB na 12h, kaj šele na 8h! Dandanes v ambulanti skoraj zahtevajo Sumamed- to da ostane 14 dni v telesu jih niti ne zanima. Zanima jih lastna komoditeta.
    Kaj bo ostalo našim otrokom in vnukom za boj proti nevarnim okužbam?

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s