Mirni protesti

Standardno

Pred obetajočimi protesti se mi zdi pomembno, da se zavedamo, kaj pomeni biti del množice. Množica namreč deluje kot enota. Ne gre več za posameznike in to si je pomembno zapomniti.

Kaj je vloga policajev? Popularno mnenje je, da le varujejo tiste, proti katerim se protestira. Ni res! Varujejo tudi protestnike.

Več o tem je odlično spisal policaj na svojem blogu:

“Nekako pa razumem, da ljudje takrat v nas vidijo državo in zato nad nas sproščajo vse frustracije, katere jim je povzročila država – od prekrškov, do lisic mestnega redarstva, preveč odmerjene dohodnine, do tega, da je na vladi opcija, katero niso volili, … v nas vidijo Janšo, Kanglerja, Jankoviča, cerkev,…. če bi imeli policisti priložnost se pogovorit s protestniki, bi ugotovili, da imajo vsi iste težave in se v večini stvari strinjamo. Ne glede na to, da smo premalo plačani, pa ne moremo, res ne moremo dovoliti, da bi določeni huligani, ki izkoristijo legitimne proteste in udeležence, in se skrijejo v množici njih, le-te izkoristili za svoje izživljanje. In ne moremo nastavit svojih teles in življenj, da bi huligani v nas metali kocke, topovske udare, znake in steklenice.”

SSKJ definira demonstracije kot:

demonstrácija  -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni

Lahko pa si preberete tudi definicijo na Wikipediji.

Demonstracije so mirno zbiranje kot znak nezadovoljstva in njihov namen je, da se določene teme obravnava in razreši. Njihovo trajanje je različno: lahko so časovno omejene; lahko trajajo, dokler ustrezni organi ne obravnavajo zahtev demonstrantov ali dokler niso prekinjene.

 IZREDNEGA POMENA JE VZDRŽEVATI MIRNO STANJE!

–       Kako ostati miren? Na demonstracijah se čustva lahko močno razvnamejo, adrenalin naredi svoje – usmerite to energijo v skandiranje, sprehodite se. Ne tecite naokoli, premikajte se umirjeno. Dobro je imeti tudi nekaj sladkega za prigrizniti- čokolada, bonboni ipd., saj sladkor v krvi hitro pade. Tudi plastenka z vodo ni odveč.

–       Alkohol poslabša situacijo. To ni družabno druženje.To je skupno izražanje nejevolje. Pitje alkohola poveča agresijo in nekontrolirano ter predrzno vedenje.

–       Kaj s provokatorji? Če v vaši bližini mečejo petarde ali nabirajo granitne kocke/steklenice/jajca, provokatorje takoj osamite in pustite policistom prost dostop do njih. NE mirite jih sami, samo stran od njih. To so neželjeni demonstranti. Tako je zelo pomembno, da opazujete ljudi okoli sebe – manjšo skupino posameznikov, ki želi povzročati težave spoznate tudi po tem, da si pred začetkom izgreda običajno začnejo nadevati maske/rute/kapuce. Tako jih lahko hitro prepoznate in osamite. Izločite vsiljivce, ne pustite, da vas kdo ogroža s svojo neumnostjo.

–       Kako proti policijski falangi? Ko policaji sklenejo vrsto in začnejo umikati množico stran s področja demonstracij, so dobili ukaz naj spraznijo območje. To sporočijo tudi množici. Proti temu ukazu se ne da prav dosti- tudi, če ste mirno sedeli in protestirali, se morate umakniti. Najbolje pa je, da do formacije vrste sploh ne pride. Če so demonstracije mirne, potrebe po tem ni. Dokler je vse v redu, policaji stojijo v skupinah po 2-3 okoli demonstrantov. Vsak najmanjši izgred bo ostro napaden in kaznovan. Včasih ljudje to interpretirajo, da so policaji pretiravali, toda gre za varnost vseh prisotnih. Ne pozabite na to! Eno je odločno izražanje mnenja, drugo pa infantilne provokacije.

–       Stampedo (masovno premikanje množice z namenom bega ali umika) – to je IZREDNO nevaren pojav. Verjetnost smrtnih žrtev je velika. Množica se premika kot voda pri poplavi, posameznik je popolnoma brez kontrole. Zato je pomembno, da ne tečete! Premikajte se mirno, ne ustvarjajte panike. Policija skuša stampedo ustaviti. Sodelujte in ubogajte navodila. Njihov princip je namreč bolje nekaj pretepenih, kot nekaj mrtvih. In prav imajo.

–       Kaj če vržejo solzilec? Solzilec je skupno ime za pline, ki jih policija uporablja pri kontroli množice, ko druga sredstva odpovejo. Plin deluje na sluznice v ustih, grlu, očeh, dihalih in jih draži. Od tod solze, pekoče oči, pekoče grlo, težave z dihanjem. Če pridete v stik, si čimprej sperite vse z vodo (tudi zato je dobro imeti vodo s seboj). Ko spirate usta, izpljunite tekočino. Bolje je imeti očala kot leče. V različnih “domačih priročnikih” priporočajo tudi alkalno pršilo, ki se ga naredi tako, da raztopiš sodo bikarbono, alka seltzer ipd. v vodi. Nekateri demonstranti imajo preventivno s seboj smučarska očala in okoli vratu ovit šal- da zaščitijo oči in si pokrijejo nos in usta v primeri izpostavitve. Pozor! Če se zgodi, da vržejo solzilec, je nevarnost stampeda še večja!

Po socialnih omrežjih krožijo tudi slike nemških in španskih policajev, ki so sneli čelade in se pridružili demonstrantom. Lepo je videti složen narod, se strinjam. Toda tam nihče ni imel v rokah granitnih kock! Protesti so bili mirni. Ne pozabimo na to!

Različne iniciative, da bi prinesli na proteste rože, ure… so odlične in spodbujajo mirno vedenje. Kot rečeno ljudje demonstrirajo, da bi bili slišani. Tako so smiselni tudi predmeti, ki povzročajo hrup, saj odlično simbolizirajo, da ljudje dvignejo svoj glas, da bi jih slišali. Tako ni nobene potrebe po dvigovanju pesti!

Advertisements

Poplave so ostale v glavi

Standardno

Nedavne poplave na slovenskem so povzročile precej škode. Tega se vsi zavedamo in veliko prostovoljcev in dobrih ljudi je nesebično priskočilo na pomoč. Uradne službe so odlično opravile svoje delo.
Voda se je zdaj umaknila, blato je počiščeno, prostori se sušijo, ceste so v popravilu. Kaj pa ljudje?

Učinek rušilne vode lahko pusti hujše psihične posledice. Simptome opisujemo pod skupnim imenom: post travmatska stresna motnja (PTSM – v ang. PTSD). Znaki, ki jih lahko opazimo pri ljudeh, ki so preživeli travmatski dogodek. so:

  • stres
  • flashbacki (vsiljeni ponavljajoči spomini oz. podobe katastrofe)
  • tesnoba
  • depresija
  • umikanje v samoto
  • izogibanje čustvom, odnosom, odgovornosti
  • nespečnost in/ali nočne more
  • razdražljivost ali celo eksplozivni izbruhi
  • nenavadno ali celo agresivno vedenje
  • panični napadi.

Brez obravnave naštetih težav lahko posameznik trpi za posledicami travme celo življenje.

Naravne katastrofe so rušilne (poleg očitnih materialnih posledic) zaradi svojega nenadnega pojava, kar posledično privede do hitrih, nenadnih sprememb – ponavadi  na slabše. Izguba doma in selitev v neznano okolje na začasno lokacijo ter negotova prihodnost so na vrhu lestvice neprijetnosti. To je še posebej hudo za otroke in mladostnike, ki še nimajo tako razvitih prilagoditvenih sposobnosti kot odrasli.

Kako naj torej poskrbimo zase in za naše otroke?
Otroci imajo radi stvari, ki jih  poznajo. Družinski rituali so v težkih trenutkih zelo dobrodošli. Skupni obroki za isto mizo, branje pravljic pred spanjem, igranje znanih iger s starši ipd. poveča občutek varnosti.
Naj se pogovarjamo o poplavi? Seveda, toda predvsem v smislu prihodnosti, kaj bomo zdaj naredili, kaj bo novega, z optimizmom, da bomo zmogli. Pregledovanje posnetkov nesreče lahko pri mladostnikih izzove tesnobo in strah. Pomembno je, da s starši ta čustva obdelajo (da lahko na glas izrazijo, kaj jih teži). Ni potrebno, da otroci vidijo prav vse posnetke poplav, tako da je potrebno biti posebej pozoren pri gledanju televizije ali prebiranju novic. Velja nameniti pozornost tudi surfanju po spletu, saj je dostopnih izredno veliko grozljivih posnetkov. Starši so kot vedno vzor svojim otrokom in v takšnih kritičnih trenutkih se otroci močno naslonijo nanje – z zdravim pristopom reševanja težav in razbremenitve jih lahko veliko naučimo.

Otroci so vzdržljiva bitja in večina se jih dobro opomore po nesrečah. Nekateri pa potrebujejo pomoč. V takšnih primerih ni dobro oklevati ali čakati, kaj se bo zgodilo. Bolje je hitro poiskati pomoč strokovnjaka, da pomaga razrešiti stanje. V takšnih situacijah so najbolj ogroženi otroci, ki so že preživeli kakšno travmo. Če jim ne pomagamo in jih naučimo učinkovitih pristopov, kako se ukvarjati s težavami, si bodo kasneje v življenju “pomagali” sami in to na škodljive načine (droge, alkohol, avtoagresija…).

Tako otroci kot odrasli bodo še nekaj časa čutili strah pred vodo in vremenom. Ko bo deževalo, ko bo grmelo se jim bodo pred očmi utrinjale podobe katastrofe, pričakovali bodo najhujše. Posledično imajo lahko tudi nočne more. Lahko postanejo razdražljivi in se razjezijo že ob najmanjšem problemu. Po drugi strani lahko ostanejo neprizadeti ob zelo pomembnih novicah. Simptomi so običajen del prebolevanja in za večino ljudi bodo izzveneli v dnevih ali tednih po katastrofi. Pri nekaterih pa bodo ostali in se razvili v depresijo ali tesnobo, ki onemogočata prebolevanje in napredek, tako da človek ne more zaživeti kvalitetnega življenja.

Prav zato je tako pomembno, kaj se dogaja v prvih dneh po naravni nesreči. Študije stanja po naravnih katastrofah so pokazale, da je psihično stanje posameznika zelo povezano z dogodki takoj po nesreči. Če so ljudje hitro dobili hrano, prenočišče, obleke in razumevanje sočloveka, je bilo psihičnih težav bistveno manj, kot pri tistih, ki so se morali sami znajti in so se počutili prikrajšane. Zato je tako pomembno, da pomagamo. Zato moramo stopiti skupaj in naresti karkoli lahko. Tudi, če nimamo nič materialnega za dati, smo lahko prisotni in pokažemo, da nam ni vseeno, da ljudje niso sami. Skupaj smo močni.