Plezalke na poseben način

Standard

IMG_2235

Letos sem si za plezalke omislila posebno oporo. Predvsem zato, da se bomo lahko šli indijance. Ko sem idejo omenila fantom, so me sicer gledali malo čudno, ampak zdaj so že navajeni, da na vrtu preiskušam različne stvari. Dobili so nalogo, da mi priskrbijo več fižolovk. Kot zanalašč so v okolici ravno obrezovali leske, tako da je bila naloga hitro opravljena. Semena so bila pa tudi že pripravljena.

IMG_2247

Izbrala sem različne plezalke: grah, stročji grah, masleni fižol, okrasne bučke in kapucinarke. Zamislila sem si pisan vigvam in upam, da nam bo uspel. Razmišljam, da bi dodala še kumare, saj so mi jih na vrtu skoraj vse pojedli polži.

IMG_2246

Začrtala sem torej željeni krog in v.d. moža je izkopal manjši jarek in zapičil ter zvezal prekle. Semena sem posejala kar na gosto. Upam, da ne preveč in da bo vsaka rastlina lahko našla prostor zase.

IMG_2244

Zemljo sem obogatila še z bioogljem. Po tleh sem zdaj pustila travo, predvidevam pa, da bi lahko senco, ki bo nastala, lahko izrabila za gojenje solate in podobnih rastlin, ki ne marajo poletnega sonca. Vigvam je tako skoraj končan, manjka nam le še mreža. Ovila jo bom okoli šotora, da se bodo lahko plezalke enakomerno razporedile in da se v vigvam ne bo videlo. Kajti (kot sta me opozorila fanta) je to praktično najpomembnejše!

IMG_2250

Vrtnarji bomo kriminalci

Standard

Že nekaj let imam svoj vrt – ne, še zdaleč nisem samozadostna – toda uspela sem pridelati kar nekaj hrane, ki ima okus. Davno pozabljeni okus, ne le razvodenelo hidroponično hormonsko napihnjeno misel na okus. Zelo me moti in skrbi nevarnost, da želijo megakorporacije zdaj vplivati na to, kaj bom jedla in kaj bom gojila na vrtu.

Najprej me je razburil članek o tem, da skuša bivši direktor Nestleja, vodo prikazati kot dobrino in ne kot človeško pravico. KAAAJ? Ste resni?! Da ne smem zbirati deževnice, ker je vaša? Voda je osnovna človekova pravica in ne smemo dovoliti, da bi postala karkoli drugega!

Nalednja je bila vest, da skuša Nestle patentirati črno kumino – no, izkazalo se je, da želi patentirati samo eno učinkovino pridobljeno iz črne kumine. Na srečo se rastlin ne da kar tako patentirati: “Jasna je razmejitev med rastlinsko sorto, pridobljeno z biološkim postopkom, to je s spolnim ali nespolnim razmnoževanjem, kot to poteka v naravi in je ni mogoče ščititi s patentom in genetsko spremenjenimi rastlinami, pridobljenimi s postopki genske tehnologije, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravi.” (B. Strel: Gensko spremenjene rastline in patentno varstvo, točka 8.2)

Dodatno me je navdihnil članek, ki razbija mit, da so GSO neškodljivi, saj naj bi se presnavljali na enak način kot naravne sorte. Pa se ne. Pravzaprav lahko naredijo precej škode. Prisotnost določenih sekvenc virusnega gena VI in njihove posledice so namreč to trditev ovrgle. Gen ima več škodljivih učinkov:

  1. Ukine mehanizme za uravnavanje prepisovanja genov in tako sproži povečano nastajanje RNK ter ukine naravno obrambo celice pred drugimi povzročitelji bolezni (s tem postanejo rastline še bolj dovzetne za bolezni).
  2. Povzroči, da se mRNK stalno prepisuje in posledično nastajajo v celici razne beljakovine – lahko škodljive ali neškodljive. Ker ni nadzora nad prepisovanjem, se tudi ne da z gotovostjo oceniti učinka te hiperprodukcije. Verjetnost pa obstaja, do so nekatere od teh beljakovin za človeka strupene.
  3. Vpliva tudi na delovanje drugih mehanizmov v celici, ki ji omogočajo učinkovito obrambo pred patogeni – ti mehanizmi še niso natančno raziskani.

Več o tem lahko preberete na:

http://independentsciencenews.org/commentaries/regulators-discover-a-hidden-viral-gene-in-commercial-gmo-crops/

http://www.naturalnews.com/038998_gmo_crops_viral_gene_organ_damage.html#ixzz2Sb5TqbzF

Zdaj že skoraj razvpita italijanska študija je tudi pokazala, da GSO koruza (ki vsebuje gen VI) pri testiranih miših povzroča tumorje, bolezni ledvic in jeter in posledično krajšo življensko dobo (pri ženskih miših 2-3x krajšo). Bo to dovolj, da nas prepriča o škodljivosti GSO? Mene je.

Tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je končno objavila poročilo, kjer ugotavlja, da prisotnost segmentov gena IV, lahko povzroča nenamerne spremembe fenotipa. Tako ne morejo izključiti nevarnih vplivov GSO na zdravje ali okolje. Previdna izjava, ki pa vseeno kaže v pravo smer.

Kaj ima s tem Monsanto? Monsanto prodaja seme različnim podjetjem, ki proizvajajo našo hrano. In vztrajno trdi, da genetsko spremenjeni organizmi (GSO) niso škodljivi nikomur. In teh firm ni malo (seznam nekaterih si lahko pogledate tukaj). Takoj sem šla preveriti v svojo shrambo in zgrožena ugotovila, da imam kar nekaj teh proizvodov:

  • Nutella (kar zabolelo me je!)
  • Lipton čaj
  • Kelogg’s cornflakes
  • Nescafe
  • Nesquick
  • Ferrero čokoladke
  • Heniz kečap
  • Knorr juho
  • Uncle Ben’s riž

photo-4

Od takrat sem se jih nekaj že znebila, tako da jih nisem mogla niti vseh slikati.

Še nekaj znanih izdelkov: Coca Cola in njene sorodnice, Pepsi in sorodnice, precej popularnih čokoladnih ploščic (Twix, Mars, Milky Way…), Helmann’s majoneza, otroške hrane Hipp, Nestle, Unilever, Danone mlečni izdelki…

In zdaj se je začela še bitka za semena – gojili naj bi le tiste rastline, ki so registrirane in označene. Kakšna grozna želja po nadzoru?! Razen tega, da se bodo odprla nova delovna mesta za ljudi, ki bodo morali predelati vse te prijave in popise, ne vidim prav veliko smisla v tem početju. Kaj bo z biološko raznovrstnjo? Kdo bo torej križal različne rastline? Aja, megakorporacije, ki nam prodajajo hrano. Niti čebelic ne potrebujejo več. bodo uporabili kar mini robotke, ki bodo opraševanje izvedli namesto žuželk. Kako priročno. Popolna kontrola.

Prohibicija semen. Od tu pa le še korak stran od švercanja in preprodaje. Še malo pa bomo vrtnarji kriminalci.