Kaj otroku povedati pred vstopom v šolo?

Standardno

Prvi šolski dan je pred nami in pri nas imamo v družini prvošolca. Ta se zelo veseli vstopa v šolo – v prvi vrsti seveda zato, ker mu je starejši brat povedal, da je “prvi dan za malico torta, potem greš pa itak domov.”

To je sicer res, toda to je seveda le del resnice. Poleg torte so še druge pomembne stvari, ki jih je dobro vedeti, preden se podaš novim dogodivščinam nasproti. Za mojega mlajšega sina vstop v šolo ne bo nekaj povsem novega, saj šolo pozna posredno preko brata, bil je že v stavbi, delno pozna red, igrišče obožuje, okolica mu ni tuja.

Otroci se počutijo bolj varne in sproščene, če približno vejo, kaj se bo dogajalo. Tako se je dobro pogovoriti o tem, kako bo izgledalo jutro in dan:

  • kako bo vstal, se umil in uredil
  • po kateri poti bo šel do šole
  • kje je vhod v šolo
  • kako se v preddverju preobuješ v copate in pospraviš stvari v garderobo
  • kako bo poiskal svoj razred, si izbral klop
  • kako bo spoznal nove sošolce
  • pa tudi kje je WC, kje si umiva roke in
  • kaj naredi, če je žejen.

Fino je tudi, če se pogovorimo o spoznavanju novih ljudi – kako pristopiš do drugega, se predstaviš in podobno.

Poskrbimo tudi za samostojnost – ni pomembno, da se zna otrok podpisati ali šteti do 10. To se bo naučil v šoli. Pomembno je, da si zna zavezati čevlje, razrezati zrezek in obrisati ritko. Če naštejem le tri najpomembnejše.

Morda se zdijo to samoumevne podrobnosti, pa niso – samoumevne mislim. Tako kot otroke učimo bontona v gledališču, na cesti, na obisku, tako mu pomagajmo tudi pri šoli.

photo 3

Ker verjamem, da je vedno najbolje začeti pri osnovah, se mi tudi tokrat zdi, da moramo najprej starši razmisliti, kaj pravzaprav želimo: kakšnega človeka vzgajamo in kaj bi radi, da od šole odnese. Da se veliko nauči? Da dobi nove prijatelje? Da se ima fino?

Verjetno vse to in še več. Toda realno gledano mu najverjetneje ne bo vse všeč in najverjetneje ne bo imel samo super učiteljic. Kakšna je naša vloga pri tem? Pri mojem delu se pogosto srečam s starši, ki želijo poskrbeti, da bo otroku v šoli lepo. Pa tudi pri svojih otrocih v šoli srečam take starše. In v obeh primerih ti ljudje potegnejo s seboj veliko težav. Zakaj? Ker vloga staršev ni, da poskrbimo, da je otrok stalno srečen, temveč da zna prebroditi svoje težave in se znajti v različnih situacijah z različnimi ljudmi.

Zato je tako pomembno, da si vzamemo pred začetkom šole in prve tedne dovolj časa, da mu stojimo ob strani in ga vodimo čez nove situacije ter mu jih pomagamo osmisliti. Kaj to pomeni? Pred začetkom šole pomeni vse zgoraj našteto (red in bonton), poleg tega pa je pomembno tudi, da damo “dovoljenje za neugodna čustva”. S tem mislim na to, da jih pripravimo na morebitne neugodne situacije, v smislu:

  • “Lahko, da te bo malo strah.”
  • “Lahko, da ti kdo ne bo všeč.”
  • “Nič ni narobe, če se počutiš malo neugodno, vse je novo zate, malo počakaj, da se spoznaš s stvarmi in boš videl, da bo potem v redu. Če ne bo, pa povej učiteljici.”

Na tem mestu bi izpostavila, da so učitelji naši zavezniki in mi njihovi. Otrok bo s težavo spoštoval učitelje in z njim užival pri nabiranju znanja, če smo starši nastrojeni do njih. Tako je nujno, da razčistimo s svojo “šolsko prtljago” in starimi zamerami, saj bomo sicer vse to prenesli na otroke. Žal je trenutna generacija staršev prežeta s slabimi spomini in doživetimi krivicami in se velikokrat do učiteljev postavljajo v pozicijo, da je za otrokove težave v šoli vedno kriv učitelj. Res je, da smo za obnašanje otrok vedno odgovorni odrasli, toda če ima otrok v razredu težave in ga učitelj ne obvlada, gotove ne bomo rešili situacije tako, da bomo nahrulili učitelja. Precej bolj učinkovito bo, da stopimo skupaj in zraven povabimo še svetovalko ter se zadeve lotimo skupaj – doma in v šoli. Orientacija na rešitev vedno prinese boljše rezultate, kot kazanje s prstom na soudeležene.

Pomembno je tudi pogovarjanje po pouku. Pa ne le najbolj popularno: “Kaj ste danes jedli?” O vsem. Ker je moj sin precej redkobeseden pri poročanju, moram postavljati precej bolj direktna vprašanja: kaj je bilo najboljše/najslabše, kateri sošolec ti je/ni vredu in zakaj?, kakšen je red pri malici/kosilu, kaj ti je všeč pri učiteljici in kaj ne, kako to premagaš… Verjetno se boste še sami domislili česa. Torej pomembno je, da mu osmislimo nekatere potencialno neprijetne situacije, da jih ne bi ponotranjil na nezdrav način – običajno starševsko vodstvo pravzaprav. In zelo podobne teme je dobro obdelati tudi pri prestopu iz osnovne šole v gimnazijo.

Vzemimo si čas in se posvetimo temu pomembnemu času v otrokovem življenju – to je ena od tistih stvari, kjer je vložek majhen in se otroku in nam vrne z obrestmi!

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s